V izbranih državah "Danube" (Podonavje) imajo obstoječi modeli upravljanja na trgu dela pomemben vpliv na visokošolsko izobraževanje. Velika odvisnost se kaže pri zapletenosti organizacij znotraj države, katere vključujejo različne vladne organe, zakone in podzakonske akte. Na nacionalno zakonodajo na področju visokošolskega izobraževanja imajo velik vpliv tudi politika ter predpisi EU. Nekatere države so že razvile nacionalno strategijo za visoko šolstvo, ki vključujejo prednostne naloge katere se izpolni v določenem obdobju. 

Namen je predstavitev dobre prakse, zato smo se odločili za primer iz Univerze v Mariboru. V letu 2016 so bili v vseh študijih ustanovljeni "programski sveti", katerih namen je, da vključujejo člane visokošolskih ustanov in podjetja, ki zahtevajo profil diplomantov kar omogoča tudi izboljšanje študijskih programov. Sistem spreminjanja študijskih programov je v Sloveniji precej prilagodljiv, kar omogoča hitro prilagoditev posameznikov. Bistvo dobre prakse je to, da Univerza spodbuja sodelovanje z organizacijami in institucijami.

Študentje UM sodelujejo pri projektih PKP, kateri omogočajo, da s problemi pridejo do rešitev, kar pa zahteva čas in znanje. Poleg tega pa sodelovanje pri projektih mladim študentom omogoča raziskovanje problemov različnih organizacij nekaj zaslužka ter pogosto tudi možnost zaposlitve. 

Primer dobre prakse, ki je še posebej zanimiv za projekt EDU-LAB je širitev Univerze v Mariboru tudi v druga slovenska mesta. S tem se bo mladim omogočeno študiranje blizu doma in manj stroškov. 

Povezava: http://www.interreg-danube.eu/uploads/media/approved_project_output/0001/06/d1683b4625066ed2227ceb94c507d36f1ffeff7f.pdf